DAVČNA OBRAVNAVA NŽZ - NALOŽBENIH ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ 
(premij naložbenega življenjskega zavarovanja)

Pojasnilo DURS, št. 4200-218/2007,
26. 9. 2007

Davčna obravnava NŽZ (naložbenih življenjskih zavarovanj) – zavarovalne premije, ki jo podjetje kot sklenitelj zavarovalne pogodbe plačuje za naložbeno življenjsko zavarovanje, če je sklenitelj (podjetje) upravičenec po zavarovalni pogodbi in če je zaposleni oziroma njegov družinski član upravičenec po zavarovalni pogodbi.

Naložbeno življenjsko zavarovanje v nasprotju z rizičnim življenjskim zavarovanjem združuje življenjsko zavarovanje in varčevanje, vezano na gibanje vrednosti enot premoženja izbranih naložbenih skladov. Zavarovalec prevzame naložbeno tveganje, povezano s spremembo vrednosti teh enot; ob smrti zavarovane osebe med trajanjem zavarovanja se izplača najmanj zajamčena zavarovalna vsota za primer smrti (oziroma vrednost premoženja, če je ta višja od zavarovalne vsote), ob doživetju pa prejme upravičenec za doživetje zavarovalno vsoto, ki je enaka vrednosti privarčevanega premoženja v izbranih naložbenih skladih. Za naložbeno življenjsko zavarovanje je torej značilno nalaganje dela premije v vzajemne sklade in odvisnost višine končnega izplačila od njihove donosnosti med zavarovalno dobo.

Vplačane premije za naložbeno življenjsko zavarovanje se v poslovnih knjigah davčnega zavezanca ne izkazujejo kot odhodek oziroma strošek, saj to niso plačila, ki bi zmanjševala njegovo premoženje (če je upravičenec do zavarovalne vsote davčni zavezanec, ki je premijo vplačal). Po vsebini so plačane premije za tovrstno zavarovanje naložbe, saj bodo iz njih izhajale gospodarske koristi, povezane z njo, zato morajo biti izkazane v poslovnih knjigah davčnega zavezanca kot dolgoročne terjatve do zavarovalnice. Le tako lahko slednji pravilno izkazuje svoje premoženje v poslovnih knjigah in ob nastanku zavarovalnega primera oziroma ob izteku zavarovalne dobe zahteva izpolnitev pogodbene obveznosti zavarovalnice (zavarovalno vsoto), ki vključuje tudi donos.

Ob prejemu zavarovalne vsote se razlika med prejetim zneskom in izkazano vrednostjo naložbe v poslovnih knjigah zavezanca evidentira kot finančni prihodek. Iz navedenega izhaja, da plačane premije življenjskega zavarovanja, če je upravičenec do zavarovalne vsote davčni zavezanec, ki je premijo plačal, ne glede na to, ali se plačujejo vsak mesec ali v enkratnem znesku, po vsebini niso stroški oziroma odhodki tekočega obdobja, ampak so dolgoročne naložbe oziroma dolgoročne terjatve do zavarovalnic, ki jih morajo davčni zavezanci v poslovnih knjigah izkazovati med dolgoročnimi sredstvi (v razredu 0). Takšno je pojasnilo Generalnega davčnega urada Davčne uprave RS št. 091-17/2006 z dne 28. 7. 2006, spremenjeno z dnem 28. 11. in 19. 12. 2006, ter se uporablja za zavarovanja, sklenjena od 1. 1. 2007. Če so bila sklenjena pred 1. 1. 2007, se davčni zavezanci lahko odločijo, ali bodo vplačane zavarovalne premije izkazovali kot odhodek tekočega leta ali kot dolgoročno terjatev. Pri tem je v navedenem pojasnilu opozorjeno na določbe računovodskih standardov, ki jih morajo pravne osebe upoštevati pri vodenju poslovnih knjig in izdelavi računovodskih izkazov. V skladu s SRS 3 (2006), točka 3.8, se finančna naložba v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna kot finančno sredstvo, če je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njo, in je mogoče njeno nabavno vrednost zanesljivo izmeriti. V točki 3.46 pa je določeno, da se finančna naložba, ki jo ima podjetje naložbenik v posesti v obdobju, daljšem od leta dni, in s katero naj bi dolgoročno dosegalo donos, obravnava kot dolgoročna naložba.

Če je upravičenec do zavarovalne vsote delojemalec, so ob upoštevanju drugega in tretjega odstavka 35. člena ZDDPO-2 plačane premije tudi v primeru naložbenega življenjskega zavarovanja davčno priznan odhodek zavarovalca (pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika), ker so obdavčene po zakonu o dohodnini kot boniteta.

Vir: Finančna uprava RS