DAVČNA OBRAVNAVA RZ – RIZIKO ZAVAROVANJA (premij riziko življenjskega zavarovanja)

Pojasnilo DURS, št. 4200-218/2007,
26. 9. 2007

Davčna obravnava RZ (riziko zavarovanja) – zavarovalne premije, ki jo podjetje (pravna oseba oziroma samostojni podjetnik) kot sklenitelj zavarovalne pogodbe plačuje za rizično življenjsko zavarovanje, če je sklenitelj (podjetje) upravičenec po zavarovalni pogodbi in če je zaposleni oziroma njegov družinski član upravičenec po zavarovalni pogodbi.

Rizično življenjsko zavarovanje se sklene, da se ob morebitni smrti zavarovane osebe med pogodbenim trajanjem zavarovanja upravičencu izplača zavarovalna vsota za primer smrti. Zavarovalnica se torej obveže izplačati upravičencu to vsoto, če zavarovana oseba umre med trajanjem zavarovanja. Če zavarovana oseba doživi dogovorjeno dobo trajanja zavarovanja, je zavarovalnica prosta vseh obveznosti. S pogodbo rizičnega življenjskega zavarovanja je lahko zavarovana samo ena oseba. Upravičenec zavarovanja pa je lahko pravna ali fizična oseba. Ta oblika življenjskega zavarovanja ne vsebuje varčevalne komponente, temveč le zavarovalno (zavaruje se delojemalec za morebitno škodo, ki bi jo podjetje lahko utrpelo, če bi umrl med izvajanjem nekega projekta (upravičenec do zavarovalne vsote je pravna oseba/samostojni podjetnik posameznik), namenjena pa je tudi zaščiti družinskih članov, ki bi bili ob smrti zavarovane osebe med trajanjem zavarovanja obremenjeni s pokritjem nastalih obveznosti).

Pri rizičnem življenjskem zavarovanju tako ni nikakršnega pripisa iz dobička (donosa), ki bi se izplačal ob nastopu zavarovalnega primera skupaj z izplačilom zavarovalne vsote življenjskega zavarovanja.

Pri presoji, ali so zavarovalne premije, ki jih za delojemalca plačuje delodajalec, pri čemer zavarovalna vsota pripada delodajalcu, davčno priznani odhodek, je treba upoštevati določbo 29. člena ZDDPO-2, ki v prvem odstavku določa, da se za ugotavljanje dobička priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu. Če torej zavarovalna vsota pripada zavarovalcu (pravni osebi), so plačane zavarovalne premije davčno priznani odhodki, saj s plačilom le-teh nastanejo pri pravni osebi prihodki.

V skladu z določbo prvega odstavka 39. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06) je boniteta vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo. V skladu z določbo 6. točke drugega odstavka tega člena so med bonitete vključene tudi zavarovalne premije in podobna plačila. Boniteta v smislu navedene določbe pa je zavarovalna premija le, če zavarovalna vsota pripade delojemalcu. Če je upravičenec do zavarovalne vsote delodajalec, plačane premije ne veljajo za boniteto po tej določbi.

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06) v drugem odstavku 35. člena določa, da se plače, druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo in nadomestila plače za čas odsotnosti zaradi izrabe letnega dopusta in zaradi drugih odsotnosti z dela poslovodnih delavcev, prokuristov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi priznajo kot odhodek v obračunanem znesku, v skladu z zakonom oziroma pogodbo o zaposlitvi. V skladu s tretjim odstavkom 35. člena ZDDPO-2 se kot druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo štejejo tudi stroški bonitet, ki so obdavčeni po zakonu o dohodnini. Iz navedenega izhaja, da so zavarovalne premije, ki jih za delojemalca plačuje delodajalec, če zavarovalna vsota pripade delojemalcu, lahko davčno priznani odhodek, ker so obdavčene po zakonu o dohodnini.

Vir: Finančna uprava RS