Zavarovanje zaposlenih se je že večkrat pokazalo za dobro poslovno odločitev..
Posledica nenadne nezgode ali bolezni kjučnega kadra lahko marsikateremu delodajalcu povzroči kar nekaj sivih las. Finančno izgubo pa lahko predstavlja že izplačevanje bolniške odsotnosti prvih 30 delovnih dni odsotnemu, kar nerekuje zakon. Potrebno poskrbeti tudi  tudi za uvajanje novega sodelavca.

Izpad dohodka zaradi odostnosti ključnega kadra je možno zavarovati, in premijo, ki jo delodajalec vplačuje knjižiti tudi kot strošek,
le če je upravičenec  v primeru bolezni ali nezgode zaposlenega podjetje. Več boste našli na povezavi: Davčni vidik riziko zavarovanj.

V primeru bolezni, invalidnosti ali smrti zaposlenega se podjetje lahko tudi odloči, da bo izplačano zavarovalno vsoto namenilo svojcem zaposlenega, v tem primeru se lahko boniteta za vplačane zavarovalne premije obračuna za nazaj.

Finančna izguba ob izostanku zaposlenega pa ni edini razlog, za sklenitev nezgodnega zavarovanja zaposlenih. Odškodninski zahtevki oziroma regresni zahtevki so v zadnjem času pogosta tema s katero se srečujejo delodajalci.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je pristopil k intenzivnemu uveljavljanju in seveda izterjavi regresnih zahtevkov za stroške zdravljenja zaradi poškodb pri delu. Temi sledi tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), ki zahteva povrnitev povzročene škode od delodajalca, če je zavarovančeva invalidnost, potreba po tuji pomoči in postrežbi ali smrt posledica tega, ker niso bili izvedeni ukrepi za varnost in zdravje pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi.

Več o pravni podlagi napisanega lahko najdete na spletni strani: Regresni zahtevki ZZZRS.